Pridelki so večinoma žito, ječmen, pšenica in rž, sladkorna pesa, krompir in krmne rastline. Kmetijstvu sledi ribištvo, tako da je danes danska najpomembnejša ribiška država v EU. Ribiško ladjevje šteje približno 2. 700 ladij. Glavna ribolovna območja so v Severnem morju, Atlantskem oceanu okrog Ferskih otokov, okrog Grenlandije in v Barentsovem morju. Lovijo predvsem polenovke, slanike, sardelice, belice in jegulje.
Danski pripadajo od leta 1380. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib, pomemben je tudi turizem in živinoreja. Grenlandija[uredi | uredi kodo] Glavni članek: Grenlandija. Ima 56. 500 prebivalcev. Uradna jezika sta danščina in eskimščina. Poseljen je samo JZ del otoka, z manjšimi naselji ob obali. Večji del otoka pa je pokrit z ledenim pokrovom, ki je v osredju debel prek 3000 m. Podnebje je polarno, rastje pa večinoma tundra. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib ter tudi rudna nahajališča, ki jih zaradi slabih podnebnih razmer slabo izkoriščajo.
Kopenhagen slovi tudi kot staro univerzitetno mesto, kot mesto muzejev, gledališč, galerij in umetnosti. Izredno je znano po kraljevem baletu in industrijskem oblikovanju, hkrati pa je mesto znano tudi po alternativni umetnosti, ki ima svoj center v svobodnem mestu Christiania (gre za mestno četrt v Kopenhagnu) Mesto je nastalo iz majhne na majhne ribiške in trgovske naselbine ob Øresundu. Leta 1167 je to zemljišče dobil od kralja Valdemarja I. v dar roskildski škof Absalon. Dojel je pomembni vojaški položaj naselja in je za varovanje plovbe na Švedsko zgradil utrjen grad, ki je branil pred morskimi roparji tudi majhno naselje. To je bila pomembna podlaga za razširitev trgovine in prometa.
Iz naselja, ki se je sprva imenovalo kar Havn (Pristanišče), je kmalu zrasel Købmanddsen Havn (Pristanišče trgovcev) in nazadnje današnji København. Ko je Hansa spoznala, da se je tu razvil neprijeten tekmec, je leta 1369 razdejala grad in naselbino. Toda ugodna lega s tem ni mogla izničiti. Že leta 1416 je postalo obnovljeno naselje bivališče kraljev in leta 1443 je moral Roskilde tudi uradno prepustiti vlogo prestolnice Københavnu.
). Hillerod[uredi | uredi kodo] Mesto v severnem delu Sjellanda. Renesančni grad Frederiksborg (1602-1620) na treh otočkih sredi jezera z muzejem. V bližini baročni grad Fredensborg (1719-1722), poletna rezidenca kraljeve družine Jelling: Mesto v južni Jutlandiji. Prva prestolnica danskih kraljev (10. -11. st). veliki grobni gomili in kamni z runami. København[uredi | uredi kodo] Glavni članek: København. København (ali tudi Kopenhagen) nekoč središče obsežne baltske in skandinavske države, je zdaj prestolnica majhne države in kraljevine. Mesto je danes politično in kulturno središče Danske.
Letni ulov znaša 2. 04 milijonov ton. Glavna ribiška pristanišča so Esbjerg, Hanstholm, Hirtshals, Skagen na istoimenskem skrajno severnem polotoku otoka Severni Jutland in Frederikshavn, tudi na istem otoku. [8] Danska ima 452. 000 ha gozdov, majhen del je listavcev, prevladujejo umetni nasadi iglavcev.
Danska ima zelo učinkovito kmetijstvo, vendar pa že dolgo ni več izključno kmetijska dežela. Danes industrija zaposluje veliko več ljudi in pridobi, veliko več bruto družbenega proizvoda kot kmetijstvo. Ker pa na Danskem ni pomembnih rud in surovin, se je industrija oprla na predelavo kmetijskih uvoženih surovin.
Industrija izdela široko izbiro izdelkov, od živil, pletenin pa vse do oblačil, pohištva porcelana, kemikalij ter elektronskih naprav. Izjemno pomemben je tudi turizem. Med tujimi turisti so v večini Nemci, ki se odločajo za kampe na obali in majhna pristanišča. Glavna turistična središča so Kopenhagen z bližnjo okolico, obmorska letovišča na severni obali Sjellanda, severne in jugozahodne obale Jutlandije in zabaviščni park Legoland v Billundu. Država ima gosto cestno omrežje - 71. 420 km cest, od tega 786 km avtocest. Imajo tudi omrežje kolesarskih stez, saj država spodbuja vožnjo s kolesi po mestih. Imajo tudi 2.
Reke so kratke in imajo majhne, enakomerne pretoke. Danska ima v lasti tudi 470 otokov, večinoma na baltski strani, 108 jih je poseljenih. Največji danski otoki so Zelandija (Sjælland), Fyn (tudi Funen), Lolland, Bornholm, Falster, Langeland in Mon. Ferski otoki[uredi | uredi kodo] Glavni članek: Ferski otoki. Ferske otoke sestavlja 17 večjih in nekaj manjših otokov, ki so večinoma iz bazalta. Prebivalci so Ferci, ki so otoke poselili v 11. stoletju.
Pravila Za Zmago V Online Poker - LehoLace Načini slovenske igralnice trik: Spletne igre poker kartic Pravila v živo online poker čeprav je podpora strankam lahko draga, do katerih
st. ), Severnojutlandski muzej. Arhus[uredi | uredi kodo] Glavni članek: Arhus. Pristaniško mesto na V obali Jutlandije. Katedrala sv. Klementa (13. -15. st., največja na Danskem), muzej na prostem Den Gamle By. Billund[uredi | uredi kodo] Mesto v srednjem delu Jutlandije. Zabaviščni park Legoland z različnimi modeli in figurami iz več kot 25 mil. lego kock. Bornholm[uredi | uredi kodo] Otok v Baltskem morju, 150 km vzhodno od Kopenhagna.
865 km železniških prog, od tega 326 km elektrificiranih, večina je v lasti Danskih državnih železnic in 495 km zasebni lasti. Trgovsko ladjevje ima 456 ladij. Glavna pristanišča so Kopenhagen, Kalundborg, Esbjerg, Aalborg, Aarhus in Fredericia. Po državi je posejanih 13 večjih letališč z rednim potniškim prometom; največje je v Kopenhagnu, med večjimi so še Billund, Esbjerg, Aalborg, Roskilde in Odense. Naravne in kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo] Aalborg[uredi | uredi kodo] Industrijsko mesto ob prelivu Langmark na S Jutlandije Grad (1539), meščanska hiša Jensa Bangesa (1623), cerkev sv. Budolfija(14.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo] Veterne elektrarne, danska se trudi da bi čim več energije pridobila iz naravnih virov. 6. 790 m dolg most čez veliki Belt. Danska je ena izmed gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko ureditvijo, ter stabilno gospodarsko rastjo, kar jim omogoča socialne storitve na visokem nivoju. V javnem sekretorju dela tretjina zaposlenih, 44% odraslih pa koristi katero izmed oblik državnih storitev in pomoči. Glavna problema sta velika javna poraba in brezposelnost. Zaradi milega podnebja in ilovnatih tal so na Danskem ugodne možnosti za kmetijstvo.
Številna majhna in slikovita pristanišča, glavno mesto Ronne z ozkimi zavitimi ulicami, razvaline trdnjave Hammershus iz 13. st., štiri okrogle cerkve, ki so jih, podobno kot tabore na Slovenskem, prebivalci uporabljali za obrambo. Helsingor[uredi | uredi kodo] Glavni članek: Helsingor. Mesto na SV Sjellanda. Renesančni grad Kronborg (1574-1584), prizorišče Shakespearjvega Hamleta, karmeličanski samostan (15.
Glavna znamenitost mesta je kip male morske deklice iz pravljice Hansa Christiana Andersena. Izredno znan je tudi zabaviščni park Tivoli v centru mesta. Mesto vsako leto obišče na tisoče turistov z vsega sveta. Poleg kipa morske deklice je v mestu prava atrakcija menjava straže pred kraljevo palačo Amalienborg. Kraljeva palača je splet štirih palač čisto blizu notranjega pristanišča in je kraljevo bivališče.
995 prebivalcev (2020 že 5, 83 milijona). 91, 1% teh se je opredelilo za Dance, sledijo številčne skupnosti Azijcev, Bosancev, Arabcev, ostalih priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Nemcev, Grkov in Turkov. Povprečna poseljenost je 129 prebivalcev na km2. Skoraj polovica (okoli 2, 5 milijona) prebivalstva Danske živi na največjem otoku Sjælland (Zelandija). Največje je glavno mesto København s svojim metropolitanskim območjem, imenovanim tudi Storkøbenhavn, ki ima med 1, 3 do 2 milijona prebivalcev (stanje 1.
[[[PAZI<<<]!!]] Bravo vs Olimpija in prenosi v živo online 9 - 獅子道 uri nadaljuje kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2024. V 2. tekmi kvalifikacijske skupine Slovenija gostuje pri Kazahstanu, ki bo odigral 1. tekmo,